Alfa Romeo 155 (1992-1998) – Alfa za vse generacije

Pisalo se je leto 1992, ko je »zadnjo pravo Alfo« (Alfo 75), na trgu zamenjala Alfa Romeo 155. Senca dvoma je padla na novi model že takoj po predstavitvi, a bila je bolj odraz stranskih dogajanj pri Alfa Romeo, kot pa morebitne »slabosti« novega vozila.

Skepticizem do novih Alf, ki so bile takrat že v lasti konglomerata FIAT, ter preskok na prednji pogon, so botrovali k omenjeni senci dvoma.  Leta 1988 je Alfa na trg poslala model 164. Največjo Alfo v svoji floti, ki je predstavljala Alfin nov koncept družinske limuzine višjega razreda. Za ustrezen nadomestek modela srednjega razreda pa je bilo treba šele poskrbeti. Alfa je rabila nekaj, kar naj bi predstavljalo konkurenci BMW-jevi Seriji 3 in to naj bi postal ravno model 155.

Dizajn za 155 so naredili v Torinskem I. DE. A institutu (Institut za razvoj in avtomobilski inženiring), linije pa so ostale zveste predhodnici, Alfi 75, v tem, da je nova Alfa delovala dokaj »klinasto, škatlasto« in torej ne v skladu novih bolj zaobljenih linij, ki so takrat postajale trend. Dimenzije so bile 4443 milimetrov v dolžino, 1440 mm v višino, ter širine 1700 do 1730 mm (odvisno od izvedbe).

Kot že omenjeno pa je bila največja razlika od predhodnice ravno prestop na prednji pogon, kar je nekatere ljubitelje razočaralo. Prav zaradi tega so nekateri puristi Alfo 155 od začetka označili za avto, ki ni sledil športi tradiciji svojih predhodnic. Kljub temu pa se je model 155 v svoji 6 letni zgodovini razvijal in sploh v svetu profesionalnega avtomobilizma (npr. DTM) za vedno pustil svoj pečat.

Leta 1992 sta na trg prišle dve začetni verziji modela 155: 1.7 Twin Spark, ter 1.8 Twin Spark. Verziji sta začenjali 1. serijo modela 155, katero štejemo do leta 1995.

1. serija (1992 – 1995), je tako ponujala naslednje verzije:

1.7 TS 8V(1748 ccm), [ 115 KM; 0-100km/h=10,6 sekunde]
1.8 TS 8V (1773 ccm), [129 KM; 0-100km/h = 10,3 sekunde]
2.0 TS V6 (1995ccm), [143 KM; 0-100km/h = 9,3 sekunde]
2.5 V6 (2429ccm), [166KM; 0-100km/h = 8,4 sekunde]
2.0 Q4 16V (1995 ccm) [190 KM; 0-100km/h = 7 sekund] pri bencinskim motorjih ter
1.9 TD (1929 ccm) [92 KM; 0-100km/h = 13,5 sekund] in
2.5 TD (2499 ccm) [125KM; 0-100 Km/h = 10, 4 sekunde] pri dieselskih motorjih.

2. serija (1995 – 1998):

1.6 TS 16V (1598 ccm) [120KM; 0-100km/h = 11,4 sekunde]
1.8 TS 16V (1747 ccm) [140KM; 0-100km/h = 10,0 sekund]
2.0 TS 16V (1970 ccm) [150KM; 0-100m/h = 9,0 sekund]

Najmočnejši verziji modela 155 sta bili tako 2.5 V6 in Q4. AR 155 2.5 V6 je motor podedovala iz modela 164 3.0 V6. Ta 2.5 V6 verzija motorja je razvila 163 konjskih moči od 0-100km/h pa je potrebovala 8,4 sekunde. Q4, ki je svoje bistvene pogonske komponente dobila od Lancie Delte Integrale, razvila je 187 konjskih moči od 0-100 km/h pa je potrebovala 7.0 sekunde, kar jo je med verzijami modela 155 postavilo na prvo mesto. Imela je stalni 4 kolesni pogon. Garret T3 turbocharger je omogočal večjo odzivnost med pospeševanjem, končna hitrost pa je po uradnih podatkih dosegala 225 km/h. Posebnost Q4 med modeli 155 je bil tudi sistem treh diferencialov.

Èeprav se je produkcija Q4 po letu 1995 končala pa je avto postal legendaren in močno zaželen med ljubitelji teh vozil. Dan danes je težko, ne le pri nas pač pa tudi drugod, dobiti dobro ohranjen model 155 Q4 in tudi cena zanje iz leta v leto raste.

Leto 1993 je prineslo stilsko spremembo prednje maske, saj ta ni od tedaj ni bila več »polna« pač pa »vdrta«, kar je bila dokaj velika sprememba za podobo avtomobila, a ne edina sprememba, ki je v času produkcije doletela model 155. Prav tako se je spremenila podoba sedežev (del za glavo je bil zdaj zapolnjen).

V letu 1995 pa so se zgodile še druge stilske spremembe. Verzija 2.0 je bila wide-body (razširjeni blatniki in še nekatere druge spremembe) verzija modela 155, tej pa je leta 1996 sledila še 1.8 16V. Pri motorju pa ja 1.6 litrski 16V zamenjal 1.7 verzijo, prav tako pa so bile vse bencinske verzije zdaj 16 ventilske. Spremembe samih verzij 155 so na različnih trgih čutili drugače, saj so za nekatere trge tudi po letu 1995 proizvajali 8 ventilske motorje, kot se je tudi nadaljevala prodaja 1.7 motorja. (1.6 verzija je zamenjala 1.7 v Evropi).

Pri Zagatu so naredili dve posebni verziji modela 155, 155 TI-Z leta 1993 in 155 GTA-Z leta 1995. Razlika je bila predvsem v moči motorja pa tudi v zunanji podobi. 155 TI.Z je imela 168 konjskih moči, 155 GTAZ pa je bil Q4 2.0 litrski avtomobil z 212 konjskimi močmi. Verzija 155 V6 GTA TI je bila vozilo, ki so ga pri Alfa Corse uporabljali v dirkalne namene, z njim pa so med leti 1992 – 1995 osvojili številne naslove.

Med leti 1992 in 1994 je 155 V6 GTA TI osvojila več pokalov, kot italijanski Superturismo pokal in nemški pokal DTM. V obeh primerih je bil voznik Nicola Larini. Z voznikom Adrianom Camposom je 155 osvojila špansko prvenstvo turnih avtomobilov, z Gabrielom Tarquinijem pa britansko.

Kljub skepticizmu ob prihodu na trg se je model 155 med svojim ne tako dolgim obstojem uveljavil kot »prava Alfa«, s športnim srcem, kar dokazuje tudi priljubljenost modela v devetdesetih letih ter še dan danes. Omenil sem že iskanost in redkost verzije Q4. Alfa 155 se je s svojimi dosežki v svetu športnega dirkanja dokazala za dobro vozilo, kot tudi za vsakdanjo uporabo. Leta 1997 se je proizvodnja ustavila, naslednje leto pa jo je tudi uradno nasledila Alfa 156.

Kategorije:Nekategorizirano