RICHARD PORTER: TEDEN Z ALFO 4C 2. del

Richard Porter je producent angleške tv serije Top Gear, ki je pred snemanjem prispevka o Alfi 4C le-to dobil v enotedensko uporabo in za svoj blog DriveL napisal svoje občutke lastniške izkušnje s tem avtom.

Nadaljevanje 2. del

ČETRTI DAN

Vrnil sem se iz sprehoda s psom, ko sem opazil svojega soseda Louisa, ki je stal pri 4C in poskušal prepričati svoja dva otroka, da je to njegov nov avto. Čeprav se jima je že po izrazu na obrazih videlo, da sta si mislila “očka, daj ne zajebavaj se”. Razumem pa zakaj bi to poskušal. Parkirana na običajni ulici je Alfa prava zvezda. Vem, da ima te čudne luči zaradi katerih izgleda kot bi imela kakšno očesno vnetje, toda karoserija avtomobila je nizka in kul ter vznemirljiva. Ko pravim Louisu, da stane 45 tisoč funtov, je presenečen. Pravi mi, da je mislil, da stane vsaj dvakrat toliko. Kasneje vprašam ženo kaj si misli koliko stane avto. Moja žena je neverjetna kar se tiče ocenjevanja vrednosti avtov. Toda tudi ona pravi, da stane 90.000 funtov. Tako torej, 4C izgleda vsaj dvakrat dražja kot v resnici je. Danes me čaka delo od doma in Alfe ne bom vozil ves dan. Vseeno pa uživam, ko jo lahko vsake toliko časa pogledam zunaj.

PETI DAN

Danes je lep, sončen, jasen dan. Delati bi moral, ampak ni važno. Čas je, da pustim delo in peljem 4C na pravo vožnjo, ven iz mesta na glavne ceste in se malo zdivjam po obrobju Chilternsa. In v zadnjem delu te moje službene naloge se mi 4C sploh več ne zdi kot grozljiva, živčna zadeva kot sem sprva mislil. Ko se je navadiš, ji začneš zaupati in potem jo lahko vedno bolj pritiskaš. Zapomniš si, da jo lahko priganjaš v obrate, jo držiš na polju turba, motor spraviš v območje kjer kar kriči in ne bobni, kjer daje turbina neverjetne zvoke od sebe pri sesanju in piskanju, kot nekakšna Max Power Calibra, ki jo muči McRae s svojo Imprezo.

Prav tako lahko sprostiš svoje roke, pustiš volanu, da zavija na svoj nor način kajti veš, da bo večino časa avto šel tja kamor mu ukažeš, preostala šasija pa bo vseeno rožljala preko neravnin. Še bolj vznemirljivo pa je bilo, ko sem v nekem napol mokrem tesnem zavoju v levo pritisnil na plin in začutil odnašanje zadnjih koles in avto je delno odneslo postrani. Toda vse to se zgodi pri hitrosti, ko pomisliš sam pri sebo “no, to pa je pravi power-slide”. Toda še vedno ti ostane dovolj časa, da se odločiš kaj boš storil glede tega. Edino pravo postopanje v tem primeru je jasno malce samo-parodije: vzdržuješ moč motorja, dodaš plin in gremo dalje.

Tale avto ima znan Alfin DNA izbirnik in D način, ki pomeni dinamično vožnjo, ti takšne vragolije tudi omogoča. Ko to spoznaš, si želiš to še početi. Je nežno, prijetno, pravzaprav smešno. Ko avto spoznaš, je cel takšen. Redko se zgodi pri modernih avtih, da se ti celota avtomobila že takoj ne predstavi v enem kosu. Pri tem avtu se je treba učiti določenih stvari in se potem tako tudi odzivati. Stavim, da ne bodo prodali niti en primerek tega avta na podlagi polurne testne vožnje s prodajalcem. V takšnih okoliščinah se namreč zdi grozljiv. Toda sčasoma pridobi na globini in sposobnostih. In z njo lahko izvajaš power-slide v mokrih zavojih.

ŠESTI DAN

Obupano iščem vsak izgovor, da bi peljal 4C nekam. Pa jih žal ne najdem. Namesto tega moram opazovati kako jo ljudje zunaj občudujejo in si verjetno mislijo, da stane 90.000 funtov. Ne vem sicer ali bi to mislili tudi, ko bi sedeli v njej. Notranjost ti da mešane občutke. Po eni strani ima nekaj bahaških in dobrih stvari, recimo TCT prestavne ročice in pa usnjene elemente na vratih. Po drugi strani pa armaturka ni ravno najboljša. Gumbi za gretje se zdijo ceneni, srebrni del na sredini se ne prilega najbolje, težko je prezreti, da ima pokrov zračne vreče pri sovozniku drugačno strukturo kot okolica in že to bi spravilo kakšen Volkwagen v porogljiv posmeh. Več pozornosti za detajle je bilo verjetno namenjene notranjosti modela Fiat 500 kot pa tukaj. Toda zanimivo, nič od tega sploh ni več pomembno, ko se usedeš za volan in greš na vožnjo.

SLOVO

Alfa mora spet oditi. Žalosten sem. Pred nekaj dnevi sem še mislil, da avto meji na popolno sranje. Potem pa sem ga spoznal. Zdaj pa se več ne želim ločiti od njega. Ni popoln, seveda. Je glasen, občutek imaš, da te bo vžgal na gobec, če ga ne boš spoštoval. Ima pa tudi odlične vozne sposobnosti in globino, pri obeh pa se je potrebno potruditi, da bi v tem užival. Izgleda čudovito, ima pravo osebnost in ko se naučiš kako se mora peljati, te nasmeji. Izgleda kot majcen super avto iz 70′ let, ki ga lahko kupiš popolnoma novega. Trajalo je nekaj dni, toda ljubi bog, kako sem jo vzljubil.

Avto o katerem sem govoril je Alfa Romeo 4C. Ima štirivaljni 1,75 litrski turbo motor z 236 KM. Pospešek od 0 do 100 km/h je 4,5 sekunde, najvišja hitrost pa 257 km/h. Cena osnovnega modela je 54.000€.

Avtor: Richard Porter (producent TV oddaje Top Gear)
Prevod: Aleš Horvat
Foto in vir: Sniff Petrol

Kategorije:Novice