Po dolgem času se spet oglašam...
Verjetno je kar nekaterim članom tega foruma znan legendarni BX 16 TRS letnik 1989, temno bele barve
, ki me je bolj ali manj zvesto spremljal v zadnjih skoraj šestih letih. Presneto trpežna zadeva je tole, še ekstremno parkiranje v grabn sredi Prlekije mu ni prišlo do živega. Zgledalo je, kot da je neuničljiv.
Vse do takrat, ko je sredi mesta ostal pedal za sklopko na tleh, in sem se bil do doma prisiljen peljat v drugi prestavi, in s krublanjem v vsakem križišču...
In od takrat dalje je BX nepremičnina.
Nakar sem si prejšnji teden nabavil nekaj drugega. Glede na to, da je na tem forumu tradicija zelo cenjena, mi najbrž ne boste zamerili, da sem tudi sam ostal zvest tradiciji. Svoji lastni, namreč. Brez hidravlike pač enostavno ne vzdržim. V vmesnem času sem vozil bratovega audija 100 TDI - saj ne rečem, avto ni slab, samo trdi je ko satan. Da bi po malo daljši vožnji rabil kiropraktika. Kot rečeno, nekaj drugega je moralo prit.
In prišlo je tole.
Citroën xantia 2.0i VSX, letnik 1995.
Evo, tako udobno se pa še v življenju nisem peljal. Očitno ostajam pri hidravliki, le da je slednja tukaj malo bolj posodobljena, in nosi ime Hydractiva 2. In avto postane leteča preproga.
To je pa res en takih avtov, s katerim bi se lahko peljal 1000 km daleč, pa bi izstopil brez utrujenosti.
Edino tega ne vem, zakaj mi volana včasih noče sam poravnat...