Povabilo na kavo

kar vam pade na pamet
Odgovori
marko vitas
Alfa Member
Alfa Member
Prispevkov: 194
Pridružen: Ne Okt 30, 2016 11:56 pm

Predzgodba: viewtopic.php?f=7&t=40806" onclick="window.open(this.href);return false;

POVABILO NA KAVO

od: nina.zupanc@vozelj.net
za: natasa@teleport.com
datum. 17. junij, 2018, 20.08
zadeva: Povabilo na kavo


Živijo, Nataša,
imaš kaj ta teden časa, da bi malo pokofetkali?
Lp., Nina


od: natasa@teleport.com
za: nina.zupanc@vozelj.net
datum. 17. junij, 2018, 21.31
zadeva: Re: Povabilo na kavo


Nina,
Ma, imam čas, bolj je problem depra. Depra, zaradi katere sem z nevidno verigo priklenjena na dom. Peter večino časa preživi v službi, tisto malo preostalega časa pa nameni svoji ženi in otrokom. Navidez imam zato ogromno časa in temu pripadajoče svobode. Toda ni tako. Več ko imam svobode, bolj se počutim utesnjeno in zategadelj brezvoljno.

Jasno, da se premnogokrat ujamem med sanjarjenjem o odrešeniku, ki bi me odrešil iz zlate kletke. Pa, da ne boš mislila, da sanjarim o kraljeviču na belem konju. Ne, v moje sanje se prikrade podoba brezobzirnega zlikovca, amoralnega, a šarmantnega mafijozota, ki bi me ugrabil kot Povodni mož Prešernovo Urško ali kot Gotski kralj Gallo Placidio rimljansko princeso in me odvlekel nekam med sicilske hribe. Za seboj bi pustila vso navlako iz mojega dosedanjega življenja, kramo s semnja ničevosti. Tam bi se z vsem srcem podrejala s strastjo poslednje candre in hkrati z vdanostjo srednjeveške svetnice. Saj veš, da po Sacher-Masochu najvišji ljubezenski užitek najde svojo pot samo v popolnem podrejanju. Ne vem sicer natančno, iz kakšnih vzgibov bi storila takšno norost. Morda so se me polastile Shakespearove čarovnice iz Macbetha in me obsedle ali pač samo iz kljubovanja, kot vznak upora proti nadzoru in zatiranju ženske seksualnosti.

Sploh pa ne vem, koliko so moje sanje, ki bi jih brez pomišljanja udejanjila, stvar svobodne volje ali izbire. Kakorkoli, zagotovo pa takšne fantazije niso razumne. Ne, niso, saj predobro razumeš, da jaz moram biti zapeljana. Nedvoumno, tudi najčistejša ljubezen ne more biti stvar razumne presoje. Ljubezen zategadelj ne more biti klena ali krepostna niti je lahko načelna. Ljubezen vse razume in odpušča, kot vse razume in odpušča tudi vsemogočni Bog na višavah.

A enkrat se moraš zbuditi iz sanj, čeprav bi najraje v njih ostala za vekomaj. Mojega odrešenika zagotovo ne bo. Zaman ga čakam. So sanje lahko resničnejše od budnosti, je vprašanje, s katerim se zdaj poigravam ...

Adijo, pokliči me jutri, pa se dogovoriva za kavo,

Nataša
Zadnjič spremenil marko vitas, dne To Mar 05, 2019 8:52 pm, skupaj popravljeno 3 krat.
marko vitas
Alfa Member
Alfa Member
Prispevkov: 194
Pridružen: Ne Okt 30, 2016 11:56 pm

od: nina.zupanc@vozelj.net
za: natasa@teleport.com
datum. 24. junij, 2018, 22.22
zadeva: Re: Povabilo na kavo

Nataša pozdravljena,
Mislim, da boš morala biti bolj odločna. Preveč prebiraš Sacher-Masocha. Kakšno podrejanje neki. To je na meji bolestnega. Odločno moraš postaviti Petra pred "ali ali." Morda bi bilo še najboljše zate, če bi ga na čisto odpikala. Tipček zagotovo ne more biti kaj prida. Jaz se že ne bi šla česa podobnega.
Bodi mi dobro,
Nina

od: natasa@teleport.com
za: nina.zupanc@vozelj.net
datum. 25. junij, 2018, 8.38
zadeva: Re: Povabilo na kavo

Nina živijo,
Ma ne vem, če me razumeš. Sacher-Masoch mi predstavlja odrešitev. Naše sodobno pojmovanje ljubezni je prežeto z nasiljem, zlaganostjo in licemerjem. Zato so mu, skladno z malomeščanskim, na darwinizmu utemeljenemu dojemanju recipročne ljubezni, nadeli avreolo iztirjenosti in povezali Sacher-Masocha s patološkim udejanjanjem podrejene erotične navezanosti - mazohizmom.

Le kako naj potemtakem zapustim Petra, ko pa je moja ljubezen tako iskrena. Moja erotika se zategadelj strastno podreja in zato tudi vse odpuščam. Tovrstna ljubezen me goboko v meni zadovoljuje. Poleg tega, vsakič kadar se zazrem v njegove oči, vedno začutim v njih divji žar ognja, veter sprememb Erosa in Tanatosa, kot ustvarjalni sili stvarstva, a hkrati v njegovih nežnostih vedno lahko najdem varnost in toplino ohranitve, s katero me oblije, pravi navdih življenja. Dih in izdih mi jemlje tudi njegov izostren, pretanjen občutek, ki tako natančno zna najti tenko mejo med obojim. Njegovemu okusu obvladovane, zadržane, silovite kozmične strasti ni primere na tem svetu. Nezavedno, a nedvoumno vzeto z nebeškega svoda. Le kako naj ga zapustim, medtem ko tako neumorno lijem bistre solze sreče. Le kako naj pozabim na najino majhno evharistijo in na zanosa poln najsvetejši oltarni zakrament.

Joj, skoraj sem bi ti pozabila povedati. S Petrom smo preživeli čudovit konec tedna na Dunaju. Vzel si je čas in me z otrokoma popeljal v dunajski živalski vrt, ki naj bi bil najstarejši na svetu. Bojda se je razvil iz cesarskega bestiarija. Nepozabno doživetje za otroka.

Seveda, jaz ne bi bila jaz, če ne bi hkrati pristavila svojega lončka. Peter nas je popeljal v Leopoldov muzej, kjer smo lahko občudovali dela Klimta, Schiele, Zorana Mušiča ter Warhola, Basquiata, Muncha, Picassa, Chagalla in drugih. Zelo dobra razstava. Nepopisno. Toliko za danes. Več se pogovoriva, ko ponoviva kofetkanje. Morava ga ponoviti.

Čav, Nataša.

Nadaljevanje zgodbe: viewtopic.php?f=7&t=42531&p=544147#p544147" onclick="window.open(this.href);return false;
Odgovori
  • Informacija