od:
natasa@teleport.com
za:
nina.zupanc@vozelj.net
datum. 28. oktober, 2021, 21:05
zadeva: Zarečene sanje
Draga Nina,
veš, včasih se hrepenenja izpolnijo čisto nenadejano. Izpolnitev se prikrade čisto potiho, a hkrati bliskovito, kot bi udarila strela z jasnega neba. Končno so se mi odprla nebesa. Uresničila se mi je želja obiskati Sicilijo. Moj novi prijatelj se je ponovno izkazal. Pogumno me je povabil na potovanje po Siciliji. Otroke sem seveda prepustila v varstvo noni. Tokrat pa se nisva podala na pot z avtom, ampak z letalom. Z moškimi je pač tako, da so podobni poletu z letalom. Najvznemirljivejši del poleta je vzlet. Potem nekaj časa letiš nad oblaki, dokler zopet ne pristaneš na trdnih tleh. Sprejmem tveganje in igro. Kaj pa mi preostane drugega, saj le od spominov živimo.
Sprehod po Cataniji, večerni utrip mesta, vrvež na promenadi, nepozabno. Mesto je v dolgi zgodovini vsaj petnajstkrat zalila lava z vulkana Etna in ga povsem uničila. Vsiljuje se misel, da bi to lahko bila nenapisana prispodoba sicilijanske zgodovine. A po drugi strani izbruhi Etne z vulkanskim pepelom, ki je odlično mineralno gnojilo, izdatno pripomorejo k plodnosti tukajšnje izjemno rodovitne zemlje, katera je temelj vsakokratnega razcveta sicilijanske družbe.
Naslednji dan se odpraviva pod vznožje Etne. Po pobočju prideva do nadmorske višine približno 1900 m. Višje zaradi megle in dežja ne gre. Potolaživa se z žganjem Fouco dell'Etna. Spustiva se nazaj na riviero. V eni izmed brezštevilnih restavracij obedujeva lokalno specialiteto, izjemno okusne zvitke iz ribe mečarice. V Taormini pa si za posladek privoščiva najbolj znano sicilijansko sladico, imenovano Cannoli, božansko. Potem opravim nekaj manjših nakupov sicilijanske keramike.
Taormina in Giardini Naxos sta bila zaradi aktivnosti Etne pod tanko plastjo vulkanskega pepela. Slednji je bil menda prva grška kolonija na otoku. Danes predstavlja Taormina, ki je bila prav tako dolgo grška kolonija, simbol turizma visoke kategorije. V času antike, kot tudi v času normanske vladavine v srednjem veku, je bila Sicilija nekaj časa intelektualno središče sveta. Tu so domovali na primer veliki učenjak Arhimed, dramatik Ajshil in filozof Empedoklej ter drugi veliki umi. Ob tem želim poudariti, da filozofija, po mojem mnenju, od antičnih časov do danes ni bistveno napredovala in da si v antiki veljal za idiota, v kolikor se nisi zanimal za javne zadeve in se temu primerno tudi nisi udejstvoval. Kaj pa danes? Ravno obratno. Zakaj? Ker smo deklinacija antične civilizacije. Ljudje v starem veku so bili najmanj toliko pametni kot smo danes. Nisem si mislila, da se bo sprva romantični podaljšani konec tedna tako začel počasi sprevračati v duhovno romanje. Tako kot je veliki filozof Friedrich Nietzsche iskal med švicarskimi Alpami skrivnost, tudi jaz sedaj iščem v temačnih jesenskih dnevih med sicilskimi hribi, med palmami, nasadi pomarančevcev in vulkanskim pepelom pot, kako doumeti skrivnost večnega vračanja enakega. Ubrala sem pač svojo smer.
Potujeva po notranjosti Sicilije, ki je bistveno manj poseljena kot obala, proti Dolini templjev v bližini mesta Agrigento, ki je v antiki bojda štelo tristo tisoč duš, danes jih šteje dosti manj. Najprej si ogledava Herin/Junonin tempelj, ki je bila zaščitnica družine in prevaranih želja. Boginji Heri so žrtvovali bela jagnjeta v čast, a jaz ne vem, kako naj se ji priporočim. Potem je tu tempelj slogi, za katerega pa se ne ve, kateremu Bogu je bil posvečen. Danes velja za najbolje ohranjen antični tempelj na svetu. Ohranil se je, ker je nekaj časa služil kot krščansko svetišče. Tu so še ostanki Zevsovega in Herkulovega templja. Okrepčava se z lokalno posebnostjo, kavo z mandljevim mlekom in se odpraviva dalje.
Palermo, milijonsko velemesto. Kulturni utrip mesta je po letakih in plakatih videti precej živahen. Tu je veličastno gledališče Massimo. Katedrala normanskih kraljev Monreale nad mestom je zares vredna ogleda. Notranjost katedrale je vsa okrašena z mozaiki, kar neposredno priča o bogastvu in veličini takratnega normanskega kraljestva. Na vsakem koraki so vidni sledovi oziroma vplivi arabske in bizantinske umetnosti. Zgodnjekrščanske katakombe so bile zaradi prenove na žalost zaprte.
Očarani z večplastno etnogenezo in s tem povezanimi pojavi cvetočih kultur, z burno zgodovino otoka in z neusmiljenimi stoletnimi upori, se v meni prebudi angel, ki se mi oglasi v mislih: "Ampak organizirani kriminal vendar ni socialno sprejemljiv!" A prebudi se tudi hudič: "Kaj pa je socialno sprejemljivo? Kdo o tem odloča? Vest peče, kadar značaj ni dorasel storjenemu. To velja tudi ali morda predvsem za ljubezenske zadeve. Tudi jaz imam pravico do moči. Vsak upor ali vstaja je spočetka socialno nesprejemljiva. Začenši z zgodnjimi kristjani, ki so živeli za tiste čase na prav tako na socialno nespremenljiv način. Z zamahom roke, kot bi želela odgnati nadležno muho, skušam razbistriti zmedo v svoji glavi. Kar kaže, bom po vsej verjetnosti morala še dolgo iskati dalje. Bojim pa se, da bom kot večna obsojenka morala še naprej tavati med neskončnim iskanjem resnice. Motiv, ki se tako pogosto pojavlja v literaturi. Čeprav, če sem iskrena, moram priznati, da komaj čakam na naslednje potovanje neznano kam.
Rada te imam, potovati pomeni živeti,
Nataša.