Vzdržljivostni test – Alfa 147 2.0 TS

8 januarja, 2010 10:56 dop Napisal

Petek, ura je 18.30. Gremo iz Hamburga uživat vikend. Ko je voznik končno spustil ključe Alfe na preizkušnji iz svojega prijema je ura že oznanjala dvanajst in približevali smo se glavnim ulicam Dunaja – in kljub vsemu je bil voznik svež in spočit! Vožnja Alfe je poživljajoča, še posebej, če se na njenem zadku sveti srebren napis 147. Rdeče osvetljen potniški prostor, odlično oprijemajoč volan, ki še zmeraj diši po novem usnju, tipičen zvok motorja pri visokih obratih – nihče ni srečen, ko mora zapustiti dobro oblikovane in prilegajoče se sedeže.
Prav zaradi teh stvari je bila na svojem 16-mesečnem testu Alfa tako
zelo oblegana in stalno na poti. Zvoka motorja, ki se ohlaja,
pravzaprav sploh nismo veliko slišali in ni ga bilo kolega, ki po
službeni vožnji, ne bi bil navdušen nad navorom, vrtljaji in zvokom
dvolitrskega šestnajst-ventilskega agregata. In ni ga bilo nobenega, ki
svoje vtise ne bi končal z besedami: »Ampak poraba!«.

Stilsko napeta 147 dokazuje, da je takšen avto primeren tudi za ženske in je sploh prava osvežitev v tako imenovanem Golf razredu. Mamice, ki kukajo iz svojih Opel Zafir in premišljujejo o lastnem življenjskem konceptu…toda svojo odločitev o nakupu avtomobila zagotovo ne, kajti kot družinski avtomobil je 147 lahko kvečjemu drug avto pri hiši. Toda nam je bilo vse to že jasno pred pričetkom testa.

Bolj zanimivo vprašanje se je pojavilo pravzaprav naknadno: izdeluje Alfa še vedno samo lepe ali pa končno tudi zanesljive avtomobile? Odgovor ima za prave alfiste verjetno kar malce grenak priokus, toda na našem testu Alfa 147 ni niti pomislila na to, da bi se pokvarila in potrdila vse tiste znane klišeje o pokvarljivosti teh italijanskih avtomobilov. Nobene totalke na motorju, nobenih težav z menjalnikom, ne, niti en najmanjši požar kablov ni uspel našim preizkuševalcem. Bolj kot vse ostalo se je tale šik italijanski avtomobil pokazal kot neproblematičen sopotnik našega vsakdanjika. Avto kot vsak drug? No ja, skoraj.

Po 18.521 prevoženih kilometrih je izpadel levi smernik in visel samo še na kablu – vsaj en namig, da je res prava Alfa. Odpeljali smo jo na servis in tam so jo znova pričvrstili v utor; ob tej priložnosti pa smo zamenjali tudi stikalo vzvratne luči na menjalniku. Probleme pa so nam povzročale nekatere lučke na srednji konzoli, katerih se je potrebno zelo navaditi, drugače nam kaj kmalu gredo na živce. Kolega Stefan Szych se je ponoči ob vklapljanju klime počutil popolnoma nemočnega, preizkuševalec Manfred Klangwald pa se je pritoževal nad pravcato »borbo stikal« v kokpitu.

Največjo krivdo za takšno zmedo nosi navigacijski sistem, ki je bil tudi najdražje doplačilo za 2140€, ki pa so ga medtem že spremenili in poenostavili. Starega navigacijskega sistema tako ne priporočamo, ker boste z navadnim zemljevidom in zdravo pametjo hitreje našli svoj cilj kot z njegovo pomočjo. Aha, ko smo že pri iskanju: kje pa se sploh nahaja stikalo za vklop gretja sedežev? Na zunanji strani sedeža, kjer ležijo ročke za njegovo nastavitev – bolje se ga skorajda ne bi dalo skriti. Slabo pomoč vseh naprav navigacijskega sistema pa popravi lepa preglednost instrumentov in dober potovalni računalnik.

Poraba olja: 19 litrov!

»Ja, kaj pa je to?!«, se je spraševala naša redaktorica Margret Hucko, ko se je na zaslonu zapisalo, da ji bo kmalu zmanjkalo goriva, čeprav je kazalec za gorivo še vedno kazal na četrtinsko napolnjenost rezervoarja. Kazalec je prav v tem območju preveč neprecizen in kaže zelo čudne vrednosti. Manj zabavna je bila krmilna naprava (del motor-managementa) pri prevoženih 34.755 kilometrih: potrebna je bila zamenjava, saj je javljala napake, ki jih sploh ni bilo. To pa je že tudi vse, o čemer se lahko potožimo na račun pokvarljivosti.

Ko vsaj ne bi bilo takšne velike porabe olja! Skozi vse prevožene kilometre smo dotočili ponosnih 19 litrov. S takšno porabo smo bili še zmeraj znotraj določenih mej porabe s strani proizvajalca, toda vsi ti litri močno vplivajo na vsoto, ki jo je potrebno za vzdrževanje takega avtomobila odšteti. Takšna poraba je bila najverjetneje odraz zelo dinamične vožnje s polnim plinom, katere ni manjkalo. Sam motor je takšen, da je kar klical po tonih visokih vrtljajev in dinamični vožnji, kar je v nas prebudilo čisto primitivne gene.

Resna zadeva pa je postala samo razstavljanje avtomobila na sestavne dele ob končanem obdobju testiranja. Samo prestavljanje se je zadnjih 10.000 km izboljšalo in je postalo bolj precizno – najverjetneje zaradi vsebnosti masti v samem ohišju menjalnika. Ker je avtomobil šel skozi ogromno pralnih naprav, se je mast na napravi za brisanje stekel izprala, sol pa je poskrbela za rjavenje kanala za pregled stanja olja. Toda kljub vsemu je to le nekaj malenkosti in odličen rezultat za znamko, ki je v preteklosti tako zelo slovela v šalah o avtomobilih. Ostane le še želja, da se bo materinski koncern FIAT od modela 147 resnično kaj koristnega naučil in da bo v prihodnosti izdeloval kvalitetne in lepe avtomobile.

Tehnični podatki o vozilu

Motor Štiri-cilindrski, ležeč spredaj, postrani
Ventilov/ odmičnih gredi 4 na cilinder, 2
Prostornina 1970 cm3
kW (PS) pri o/min 110 (150)/6300
Nm pri o/min 181/3800
Najvišja hitrost 208 km/h
Norma izpustov/izpustov Euro3/211 g/km
Prestav/pogon 5 prestav/prednji pogon
Rezervoar za gorivo 60 litrov/ Super
Prtljažni prostor 280/1030 l
Masa vozila 1320 kg

Cene in stroški

Poceni tale dvolitraš vsekakor ni: izguba vrednosti je vsekakor visoka in leži preko 50% vrednosti našega testnega avtomobila. Tudi strošek prevoženega kilometra za 19 centov brez upoštevanja izgube vrednosti leži višje, kot pri Audi A6 Avant 2.8 multitronic!

Obraba notranjih delov motorja je znašala stotinko milimetra, kar je toliko kot nič…

Motor kot priznanje: Imam okus, veliko bencina v krvi in na bencinski črpalki nisem skopuh.

Kar nekaj ur dela je preteklo, preden je bila Alfa razstavljena na dele. Za fotografiranje smo morali oprati tudi vsak najmanjši vijak!

Naprava, ki je povzročala največ težav: od javljanja napak sistema ABS, Airbag ali celo Motor Managementa. Ko se je del zamenjal, napak ni bilo več.

Toplotna zaščita je pretanka in vijaki se prehitro zažerejo vanjo – posledica je čuden zvok izpod motorja.

Prestavljanje v tretjo prestavo je zadnjih 10.000 kilometrov postalo glasnejše; izmeritev je pokazala, da so bili sinhroni izven pozicije.

Agresivna čistilna sredstva so izprala tanek film mazanja iz osi brisalcev, ki so začeli preskakovati.

Avtor:
Nikolaus Eickmann
Vir:
Autobild.de
Prevajalec:
Aleš Horvat
Foto:
Autobild.de

Kategorije:Nekategorizirano