Ker sedeti v avtu ali voziti ga, je velika razlika, sem si koncno vzel cas
Najprej seveda ena „gasilska“
Giulia 2,2 Diesel, 180 PS SUPER
nekaj informativnih podatkov o ceni,
in paketih
Po kratki ucni uri prodajalca, sedem v avto, pritisnem na gumb...
...vse kar pisem je zgolj subjektivno mnenje, ki velja konkretno temu avtu. Vem, da bom pisal marsikomu Bogokletno, a to je TA Giulia skozi moje oci....
….za vzig. Rahlo privzignem obrvi, kajti motor se zazene kot stara domfarca, polno vibracij, glasen.... V redu si recem, mogoce nisem vec vajen Dieselasov, bo bolje ko speljem.
DNA v poziciji „N“ in speljem. Razen „vaauu“ za glasnost in nemirnost motorja, za performanse motorja ni bilo nobenega „vauu“. V bistvu je motor v MB C 2,0 CDI precej zivahnejsi in odzivnejsi. Zavijem na Autobahn, prestavim DNA v „D“ pozicijo, ja rahlo se pozna na odzivnosti, a dalec od motorja, ki bi navdusil. Vmes sem preiskusil tudi „A“ modus, ki je pa popolnoma neuporaben. OK, mogoce za kake stare mamce in ateke, ki se ze v osnovi bojijo avtov.
Ker vidim, da se na avtocesti ne bova spoprijateljila z motorjem, zavijem na Bundesstraße. Izbral sem cesto, kjer so bile kombinacije dolgih in hitrih ovinkov, kot tudi ostrih in kratkih. Pri dinamicni voznji pride zelo do izraza nenatancna prestavna rocica in zatikanje le te. Ob tem, da je hod stopalke sklopke enormno dolg, enostavno ne omogoca hitrega prestavljanja, kar je v ovinkih zelo motece.
Ce to odmislim in z DNA v „D“ poziciji, je voznja cez ovinke, v hrib in navzdol,...ja, to je to! To je Alfa Romeo. Lega na cesti fenomenalna. Nisem se peljal vodljivejsega civilnega avta

. Tukaj, ce ostanem v tem razredu avtov, C-Klasse, BMW 3-ke, HolzwagenGroup, lahko samo sanjajo Alfa Romeo.
Pod crto, motor mi je veliko razocaranje, lega in vodljivost je veliko nad pricakovanji.
O vsecnosti notranjosti ne bom razpredal, ker vsi vemo, sto ljudi, stodva okusa. Pripombo dam le materialu armaturne plosce. Je namrec tocno taksen, kot ga je npr. Daimler pri novih serijah opustil, ker se zelo rad umaze (kdor ne verjame, naj z kozo roke ali komolca podrsa po njem) in je zelo tezaven za ciscenje.
Ker nisem zrasel v visave, mi nikakor ni uspelo nastaviti sedeza. Sam sedez ima sicer odlicen bocni oprijem, a manjka mu nekaj vmesnih stopenj, moznost nastavitve ledvenega dela, da bi bilo to to! Udobnost v AR 166 je kljub starosti neprimerljivo boljsa, kakor tudi v MB C-Klasse, ce se ze gremo neke primerjave.
Verjetno bo pri bolje opremljeni varianti precej drugace, zato to ne stejem v minus.
Volanski obroc je zelo vsecen in dobro sede v roke, zelo natancen in nudi odlicne povratne informacije na roke, kaj se dogaja pod kolesi.
Rahel strah se je porajal glede volanskih tipk, a so odlicno preracunane in obcutljive, da jih voznik osvoji v pol minute.
Multimedijski „center“ je se eno zelo prijetno presenecenje (misljeno na uporabnost med voznjo).
Zaslon odlicno vmescen v armaturo, vedno viden in dovolj velik za nemoteco uporabo. Gumbi „centra“ na sredinski konzoli, predvsem najvecji so za uporabo zelo pijazni.
Vendar se bo potrebno navaditi, da med voznjo roka ne bo vec takole pocivala
Glavni gumb izbire menijev je skorajda preobcutljiv in se zelo hitro odtipka v neznane predele menija.
Kvaliteta koncne izdelave je ceprav veliko boljsa kot v prejsnjih modelih, meni zal se vedno alfisticna. Tu je nemska „sveta trojica“ se vedno par korakov naprej.
Ena izmed cvetk,
Kaj hudica pomenijo ti ven strleci vijaki v motornem prostoru
in se tu, na drugi strani en manjka??!!
Za konec, tako recem. Luskan avto, s svojimi pozitivnimi, kot tudi negativnimi lastnostmi, a dalec od tega, da bi me navdusil. Kot dolgoletni voznik, konkretnega avta nikakor nebi kupil. Zal

!
Od danes sprejemajo narocila za Benzinske izvedenke, katera pride v salon nekje konec septembra. To pomeni, iskanje se nadaljuje
