Fiat je v minulih osmih letih kar štirikrat osvojil naslov evropskega avtomobila leta ali v povprečju vsako drugo leto. To je nesporno dejstvo. Toda dejstvo je tudi, da Fiat dobesedno pada kot kamen v prostem padu. Iz vsega tega lahko razkrijemo nekaj zanimivih ugotovitev.
Najprej lahko ugotovimo, da Fiat zna izdelovati všečne avtomobile (vsaj novinarjem). Druga ugotovitev je lahko ta, da izbor avtomobila leta niti ni več tako velika referenca, kot si nekateri mislijo ali želijo. Oziroma z drugimi besedami, povprečen kupec (takih je večina) se raje odloči za nakup denimo nenagrajenega golfa, kot pa fiata z vsemi priznanji in naslovi. In še tretje - 'evropskim novinarjem' ne gre slepo verjeti, kar lahko podkrepimo s številnimi primeri, a o tem smo že pisali ob drugi priložnosti (denimo v uvodniku prejšnje številke).
Vrnimo se k Fiatu, ki se 'razblinja' kot mehurčki iz milnice. Po General Motorsu se je zdaj v igro okoli propadlega italijanskega velikana nepričakovano vmešal tudi Volkswagen, ki ga zanima Fiatovo 'družinsko srebro' (Ferrari, Maserati in Alfa Romeo), glavni Fiatov program pa bi Nemci - če bi le lahko - verjetno enostavno ustavili. Tako bi si naredili dvojno korist - rešili bi se nepotrebnega bremena ter morebitne Fiatove nadaljnje konkurence.
Da je v teh špekulacijah kar precej resnice, potrjujejo tudi informacije, da sta Audi in Maserati že začela pogovore o sodelovanju, kar je Audi tudi uradno potrdil. Po pisanju italijanskih medijev se Volkswagen zanima za nakup velikega dela delnic Ferrarija, a le če bodo temu podjetju poleg Maseratija, kot je napovedano, pripojili še Alfo Romeo. Naj spomnimo, da je Maserati že v 100-odstotni lasti Ferrarija, medtem ko Alfa Romeo še vedno sodi v skupino Fiat. Po pisanju dnevnika Corriere Della Sera se Volkswagen zanima za nakup 49-odstotnega deleža Ferrarija, saj bi jim ta pomagal uresničil vse večje ambicije za vstop v formulo 1. O 'simpatijah' do Ferrarija zalo veliko pove tudi zanimiva novica, da je novi Volkswagnov glavni šef Bernd Pischetsrieder kot zasebnik med prvimi vplačal aro in se vpisal na čakalni seznam ekskluzivnega kluba, omejenega na 399 kupcev, za trenutno enega najekluzivnejših športnih avtomobilov na svetu - ferarrija enza.
Po špekulacijah italijanskih novinarjev bi v tem primeru Fiat odnehal od nadaljnjih dogovorov z GM, ki bo imel od leta 2004 možnost kupiti še preostalih 80 odstotkov njihovih delnic. Za nakup Fiata se zanima tudi Toyota, vendar bi Japonci odkupili le tovarne in pogone, kar odkrito tudi priznavajo, matična Fiatova proizvodnja pa jih ne zanima. Zato se mnogi zdaj strinjajo, da bi bil na koncu za Fiat najmanj boleč prevzem, ki bi opravil General Motors, ki se je že specializiral za nakupe podjetjih v težavah (Daewoo, Saab …).
Za nameček se vse to dogaja v senci 'kataklizme', ki je nedavno zadela Fiat. Po prvih odpuščanjih in objavi odhoda Gabriela Galateria, predsednika uprave koncerna (pred pol leta je zamenjal Paola Cantarella), so vrednosti delnic podjetja v enem dnevu padle za 3,9 odstotka oziroma na 8,7 evra. Zastavlja se logično vprašanje, kaj je narobe s Fiatom in zakaj tako nezadržno tone. Seveda za to obstajajo 'debeli' razlogi. Precej je kriva napačna politika vlaganja, saj je Fiat premočno diverzificiral svoje poslovanje na raznovrstna področja, samo na področju avtomobilskega razvoja in proizvodnje ne, čeprav je bilo to najbolj potrebno. Schumacher jih je doslej stal več kot sto milijonov evrov, kar je bilo po eni strani odločno razmetavanje denarja, čeprav so vsaj ta vlaganja v 'super' hitrega Nemca obrodila rezultate. Fiat je razvoju namenil odločno premalo investicij. Sicer pa, kako naj si razlagamo dejstvo, da je denimo Volkswagen v zadnjih petih letih v razvoj vložil 17 milijard evrov, medtem ko jih je Fiat le dobri dve? In rezultat je na dlani - priča smo pravi poplavi Volkswagnovih novosti, medtem ko Fiat v dveh letih ne premore niti ene prave novosti. Drugi primer je sicer atraktivna alfa brera, ki jo Fiatovci 'vlečejo' s salona na salon, kljub nezmožnosti njene tržne realizacije (čeprav se zadnji čas šušlja o morebitnih spremembah) ali predstavitve česa resnično novega. Tisti časi, ko je bila Alfa Romeo 'zakon', za porscheja pa skoraj nihče ni niti vedel - saj je komaj nastajal, so že zdavnaj minili. Celo tekmovalci kviza Milijonar ne vedo, da je alfa leta 1950 osvojila prvenstvo formule 1 …
No, kakorkoli že, Fiat se je že dotaknil dna. In če je kaj dobrega v Fiatovi zgodbi, je to opozorilo drugim, da ne gre zanemariti osnovnega razvoja, še zlasti pa 'na račun' blišča ali razsipništva! Potrdilo se je, da je v težkih časih najdražji ali morda celo usoden premajhen vložek v investicije! Avtomobilistična panoga je veliko preveč pomemben, obsežen in konkurenčne posel, da bi oproščal take napake.
Sam je pa to en navadn k**** če bo wv mešu štrene pr alfi
Sicer ne vem kok je ta člank str, baje je bil nedolgo nazaj objavljen v avto fokusu-dubu od prjatla po mailu







