Problem pritoževanja in kasneje postopka pri sodniku je v tem, da ti policaj napiše kazen ki z polovičko znaša recimo 60€, sodnik pa ima možnost izreči kazen v razponu od minimalne do maksimalne kazni predvidene za ta prekršek. In kmalu te lahko doleti velikooooo večja kazen kot 60€.
Fotru reč naj plača pa bo tih, sej če je podpisal je itak vedel da se je prehitro peljal.
Dobro, da vam je Veni razložil kako zadeve potekajo, ker drugi večinoma širite samo gostilniške govorice. Skratka za primer, ki ga je opisal V1igoR, na policiji skoraj sigurno obstaja materialen dokaz- fotografija meritve hitrosti, policista pa sta verjetno očeta verjetno tudi seznanila, da je bil zmerjen s stacionarnim radarjem, ki je montiran v civilno vozilo parkirano na relaciji pred policijsko patruljo. Omenjene meritve se lahko opravljajo za obe smeri vožnje, prav tako se lahko vozil na naslov prebivališča pošiljajo tudi fotografije meritev skupaj s plačilnim nalogom, ne da bi bili po prekršku zaustavljeni. Takoj po storitvi prekrška tudi ni možno dobiti fotografije, saj se te izdelajo na policijskih enotah. Ponavadi so slike dovolj kvalitetne, da se na njih vidi tudi voznika. Lastnik vozila pa po Zakonu o varnosti cestnega prometa, odgovarja za prekršek, ki je bil storjen z njegovim vozilom, če se ne ugotovi voznika, razen če dokaže, da prekrška ni storil. Tako ti predlagam, da naj raje plača polovično kazen, saj se nima na kaj zgovarjati. V primeru, da ga po prekršku ne bi ustavili, obstajajo možnosti za ugodno rešitev ugovora, pa še to ni sigurno. Zastaralni rok pa je dve leti (v tem času mora organ, začeti postopek oz. opraviti vsaj eno opravilo za pregon storilca prekrška- npr. vabljenje, zaslišanje..), prekršek pa absolutno zastara šele po 4 letih. Tako zavlačevanje postopka ni mogoče, saj sodniki za prekrške nimajo nobenega dela, ker je nov Zakon o prekrških večino dela prenesel na policijo in sedaj obravnavajo samo hujše prekrške in pa zahtevke za sodno varstvo, katerim se lahko zdaj bolj posvetijo.