Mi vedno (ne samo najino psico sedaj, ampak tudi ostale prejšnje kužke) kregamo s tistim kar je bilo narobe. Se pravi, ko je imela obdobje griženja predpražnika, je vedno dobila s predpražnikom po gobčku, ko se je polulala sredi garaže, je dobila gobček v lužico,...ker pa ji žal stene ne morem potisniti v nos, sem nos v steno. Na tak način lažje dojame kaj je bilo narobe, kot pa če vedno dobi s časopisnim papirjem. In vsaka od teh traparij ni trajala dolgo. Po tem ko je bila kregana, pa obvezno na prostor in cof v gobček porint (cof je tista pisana stvar, ki je na zadnji slikci pod njo - daleč najljubša igrača). Zato da dojame, da je npr. predpražnik fuj, da cof je pa njen in s tem naj počne kar hoče.
Kar se tiče osamitve, pa mislim da je dosti vezano na karakter psa. Pri kakšnem terierju bi po moje izzval še hujšo reakcijo zaradi njihove trme (ne vem, to si hipotetično predstavljam, ker teriarja nismo nikoli imeli). Pri dogici, ki pa ji je v življenju pomembno samo to, da je poleg tebe, pa je to ostra kazen in si jo po moje bolje zapomni kot karkoli drugega.
Na morje hodimo pa v privat vikend in zraven na neurejeno plažo, tako da nimamo težav. Tako ali tako pa noče v vodo...
