Vnaprej naj že kar povem, da to ne bo nek super članek, ki bi bil v pomoč ob nakupu v smislu tehnike – nekaj se da razbrati iz uporabnosti, drugače pa mislim da je 159 še premlada za članke stila »na kaj paziti ob nakupu rabljene«.
POZOR!
Kot vedno, bo Unicorn na ekran izlival svoja čustva, tako da »hard-tehnikom« odsvetujem nadaljnje branje, saj bodo v tekstih verjetno naleteli na nelogične stavke ter navedbe, ki jim v nobenem pogledu ne bodo pripomogli k logični evalvaciji uporabnosti avtomobila (v nadaljevanju »Alfe« - saj Alfa ni le avto, ampak je nekaj več… veliko več).
Izbral bom kar najlepšo sliko za SW verzijo, kar sem jih našel na netu
(samo za tiste skrite uporabnike s kakšnega X foruma, ki so morda še bolj neuki naših oznak… pa seveda za mokre sanje)
No – takšna verzija pa stoji kakšnega pol leta pred hišo – odkar je na delovnem mestu zamenjala 156 SW, ki je pustila takšen vtis, da se je oče (ki si sicer skrito želi nekoč voziti Audi ali BMW) ponovno odločil za to znamko. Pssst: mislim, da se je okužil s tistim virusom – čeprav si / nam ne upa priznati – skoraj prepričan sem, da je staknil akutni Alfitis. Človek drugače pa ja ne gre kupovat avta za 30.000+ €, če nima nekega tehtnega razloga. Kmet bi ga imel – in kupil bi Passata… še večji kmet (bolj svetovljanski) bi kupil Audija…
Bolj kot uporabnost, ga je že pri prvem nakupu prepričala kar Alfa sama. Ničesar ni naredila, da bi ga pritegnila… samo stala je v salonu in čakala svojega moškega (naj poudarim, da sem tekom prenekaterega prevoženega kilometra, na cesti srečal tudi primerke bi- ali homosexualne nagnjenosti). Da… tudi ženskam znajo Alfe dvigniti … nekaj… recimo navdušenje. Meni osebno pač dlake, ker sem dec – da ne bo nesporazumov.
Rekel bi, da so ga pritegnile te lepe učke in široki boki ter dobra ritka, ki obljubljajo obilo dobrega sexa (s cesto, kakopak).
V eni drugi objavi sem pisal že o tem, pa se bom verjetno zato kar malo ponavljal.
Da boste bolje razumeli – ata je kupil 156SW na vsakdanji poti iz LJ proti domu. Ker je bil najmanj 3× tedensko poslovno v LJ, je takrat privoščil svojemu tri-letnemu Chevroletu en normalen servis (pri pooblaščenem servisu, ki si zaradi svoje »strokovnosti« in »resnosti« ne zasluži, da bi ga na teh straneh sploh omenjal). Zopet »dobre volje« zaradi »ustrežljivosti« in »ugodnih cen«, me je vozeč za mano po AC poklical in samo vprašal: »Kje je tu okoli, reciva Celja ko sva že ravno na poti, kakšna avtohiša…«. (Pred njim sem vozil, ker sem ga takrat moral zaradi »uspešnosti« servisa jaz peljati v LJ na sestanek.). In med mojim naštevanjem me je takoj prekinil: »Ajd, greva kar Stepančiču pogledat uno ta novo karavanko… sem glih volje za malo gledat…« V kratkem – prišla tja, ata videl v salonu modro 156SW in jo hotel po vsej sili odpeljat. Poklical je mamo, da je šla takoj na banko dvignit keš. Čez kakšni 2 uri sem proti domu že vozil Chrislerja – za očetom z novo 156. (Kratka zgodba, ki potrjuje mojo ugotovitev o virusu. Fasal ga je spomladi 2003 – pomlad je pač tak čas, ko ljudje počno takšne in drugačne »bedarije«. Pa magari so prepričani o superiornosti »bolj evropskih« (D) avtov).
Pa nazaj na 159. Ata se je čutil dolžnega pojasnjevati ponovno odločitev za Alfo, tako da je kakšen mesec po nakupu grozno poudarjal uporabnost le-te v primerjavi z »uno tako malo in utesnjeno prejšnjo«. Pa boljše mašine so spet, pa itak bi 156 zdaj-zdaj začela crkovat, saj vemo da je bla že na 110.000 prevoženih. Čeprav je ravno naredil velik servis… saj vsi »vemo kako so avti po 100.000 – pač crknejo.« Seveda, dobro… ti že veš…
No – nekaj resnice je pa le bilo v teh besedah, saj je Alfa 159 v primerjavi z 156 res nekaj zrasla. Približno 22 centimetrov je daljša, pa 10 širša in 10 nižja (zopet za boljše občutke pri sexu, seveda). Kje se ji to pozna? -Povsod.
Prtljažnik je po občutku s tem zelo pridobil. Postal je bolj »oglat« - drznil bi si reci da bolj »Passatovski«. Koliko litrov? –Ma,… bi rekel, da kar nekaj. Zame, kot uporabnika, je pomembno da je odprtina za nalaganje poširjena – še posebej zgornji del. Za tehnike pa: 445 / 1235 litrov. Na žalost je zadnji rob še vedno zelo visoko – rekel bi, da je skoraj morda še višje kot prej. Zaradi lepote (pa verjetno morda tudi varnosti ob trku v zadek), pač včasih trpi uporabnost. Roko na srce – 159 ni vozilo, s katerim bi svinjam vozil vreče krmila, pa krompir s polja - iz trgovine z gradbenim materialom in opremo, bo najbolj vesela če vzamete kaj na oddelku svetil – kaj dizajnerskega. Saj vreč se verjetno ne bi branila – vesela pa zagotovo ne bi bila. To je bolj delo za Pass… mah saj veste – une kmečke avte. Alfe so že od nekdaj rade vozile po asfaltiranih poteh. Saj znajo drugje tut – pa bi raje kar asfalt…
Prtljažnik – kaj naj še rečem? Da je pač res na splošno boljše oblike… pri predhodnici se je tako čudno ožal proti vrhu, tako da sem četrto pnevmatiko že težko dal noter (pokonci so šle lepo not štiri 15 colske). Prtljažnik je poleg volumna obogaten še z dodatnima dvema predaloma na vsaki strani »v blatnikih«, ki sem ju pogrešal v 156. Sta ravno dovolj velika, da vanju »stlačiš« vse drobnarije ki jih rabiš s sabo za kakšen vikend (v smislu orodja na eni strani in opreme na drugi).
Tako lahko v enega brez problema gre komplet prve pomoči, vlečna vrv in komplet žarnic – pa ostane še malo prostora. Edina stvar na katero je treba pri teh dveh predalih paziti je, da ju ne napolnimo preveč.
Mehanizem zapiranja je namreč sila preprost (a učinkovit), stranice pa dokaj upogljive. V primeru da prostor preveč napolnimo, se lahko zgodi da se stranica ob prisilnem zapiranju izboči in je potem avtomatsko prekratka, da bi mehanizem za zapiranje segel do vrha odprtine. V tem ne vidim neke dizajnerske napake, ker res ne moreš bit tako butast, da bi šel to na silo zapirat. Zgornja dva predala sta skoraj kompletno prevzeta po 156 – in tudi zelo uporabna za drobnarije.
Pri nas je vse napolnjeno, ker se očetu pač ne ljubi, zmeraj ko se odloči da bi šel na vikend, vsega venomer znova iskat in pakirat v avto.
159 brez ljubosumja rada na pot vzame tudi (v našem primeru) lastnikovo ženo … otroci so ji v tej preobleki (svetli) že malce preveč. Kakšna sestrica v sivi ali črni notranjosti se jih verjetno ne bi tako branila. No, naša hiša je zaenkrat še v coni brez otrok, tako da svetla notranjost ni tak grozen problem, čeprav pa se vidi da jo znamo tudi mi kr fajn umazat. Vsaka smet se vidi. Umazane roke so za ta avto tabu. Tudi dolgi nohti v 159 (vsaj s to opremo) niso zaželjeni. Zopet estetika in občutki pred uporabnostjo. Tema, ki pri Alfi vedno buri duhove – upam, da bo še dolgo tako. Zakaj so dolgi nohti »no-go«? Ker je material, ki obdaja »luknjo« kamor vtakneš prste ko zagrabiš vrata da bi jih zapiral, iz podobnega materiala kot srednja konzola v Spider/GTV (do '98). Vsak ris se pozna. Ob priliki poslikam primer.
(dodaj sliko - opraskano)
Pa nazaj na zadnjo klop – sovoznikov sedež v skrajni legi – pa je še vedno prostor za kolena. Nekje sem bral, da za ljudi na zadnji klopi – ravno v coni nog – ni dobro preskrbljeno. Škoda da ne vem kdo je to pisal, ali pa vsaj kje sem to bral. Totalna bedarija!
Je res, da je v tem primeru bolj malo prostora – pogledati je pa treba tudi koliko ga je na prvem sedežu v tej poziciji. Za enega dobrega košarkarja! A če bi imela pa 159 manjši hod sprednjega sedeža, bi bilo pa OK?
Osebno na zadnji klopi ne bi vozil treh osebkov, razen če bi bilo to nujno (čeprav ima zadnja klop 3 vzglavnike).
Dva se prav lepo počutita, srednji »sedež« pa to ravno ni. Stvar okusa – ampak zame je to en v redu prostor za naslon za roke.
V 159 je ta v primerjavi z 156 zopet večji (širši), v sebi pa skriva še predal… ne vem ravno kaj naj bi dal vanj… (odpira se pa tukaj)
… kake flumastre za froce, da se malo pozabavajo po zadnji strani sprednjih sedežev, dokler stojimo v gneči na cesti…
Kaj pa vem – mp3 player, mobitel, žvečilni (da ti jih pol prpopajo na sedež), … pač nekaj kar je visoko največ kakšne 3-4 centimetre… tetrapak s sokcom za malega, da ti lahko sedeže pobruha, sendvič da ti pol avta nasvinja z drobtinami... Tisti ki so za revije testirali avte so verjetno napisali kako je ta predal oh in sploh dobra stvar v primerjavi z 156, ki ga ni imela, potem pa stavka niso znali nadaljevat, ker enostavno ne veš kaj bi s tem. Da vržeš nekaj not, pa pozabiš ven vzet, pa potem celo familijo napizdiš kam so ti zapravli to sranje (sranje, ja – ker kaj večjega ITAK NE GRE NOTER!), potem pa hišo narobe obrneš in si na koncu novo kupiš. Pol maš pa čez dva tedna dve, ker si bil prepričan da si tisto sranje izgubil. Morda bi šel noter en tistih prenosnih DVD predvajalnikov – ampak potem ga lahko gleda le ena oseba – h kateri je pač obrnjen.
Pa poglejmo vse odlagalne površine (baje jih je premalo)… v vratih,
žepi prednjih sedežev, v naslonu za roke je en (tudi v vratih – tja dam vedno mobitel), pa še eden v zaključku srednje konzole pod režami ventilacije.
Mene zanima za koga jih je premalo? Zopet ena muha nekoga ki drugače čez 159 ne more *izdit (odlagalne prostore spredaj bom tudi obdelal).
Dve stropni (služita tudi kot bralni) lučki sta kar OK in normalno dostopni.
Za dodatno varnost (poleg pasov) skrbi na vsaki strani še po en airbag (»zavesa«).
Sedeži so že pregovorno udobni (vsaj za mojo rit) in se za potrebe večjih tovorov podirajo 60 – 40.
Moteče zadaj? Tehnično/optično – naleganje sklopa zavese prtljažnega prostora na vrh zadnjih sedežev ter po celi dolžini strani. Se dobro vidi na slikah.
Moja muha – Vsekakor pokrovu (meni je bolj prav zavesa) prtljažnega prostora manjka Alfa Romeo emblem. 156 ga je imela.
Sprednja vrata… pač vrata.
Odpirajo se na dve vmesni stopnji, tako da je možnost butanja sosedov na parkirnem prostoru pred trgovino kar se da zmanjšana.
Bistvo je, kaj nam ta vrata dajo drugega, poleg veliko prostora, da zbašemo rit v notranjost. Ponudijo nam neoviran pogled nad tistim pravim.
Volan, konzola, sedež. V trenutku te prime, da bi se vrgel not, vtaknil in zavrtel ključ ter zgrabil volan… pa tako naprej… Butneš se na sedež, »ključa« pa ni! Pa ključavnice tudi ne! Ni gumbka na daljincu, na katerega bi pritisnil, da bi ti vrgel ven ključek.
Kako veš, da si moški, na katerega je čakala? No, mična gospodična je postala tudi bolj zahtevna – po novem želi čutit celega – do obeska ti ga požre (daljinca to). V trenutku, ko ji ga zarineš, ti pokaže kako ga je vesela (daljinca madona! A ob ženskah in Alfah res samo na sex mislite, al kaj?!). Prikaže se »tisoč« lepih rdečih lučk (no, če bi se tiste rdeče pokazale enkrat med vožnjo, zagotovo ne bi bile tako lepe), pa kakšna oranžna in zelena pa modra so še vmes.
Gospodična se celo tako vzburi, da sama pove kaj moraš narediti z njo (pritisniti sklopko ali zavoro ter potem še »START« gumbek). Traktorski zvoki mi nekako niso preveč pri srcu, tako da o teh »občutkih« ne bom razglabljal. Kot se za Alfista spodobi, imaš kot egoist za volanom, vse pod kontrolo. Motijo me merilniki v stilu francoskih enoprostorcev, da se ti lahko potem cela familija med vožnjo vtika v hitrost, pa obrate, pa kaj vem kaj še vse bi jezikali. No - v Alfi si ti kot voznik car – če komu kaj ne paše, lahko gre tut z javnim prevozom, al pa peš – kar je itak bolj zdravo.
Vsi podatki so na voljo tebi, ter vsi gumbi prirejeni tako da pašejo predvsem tebi (tistih na obvolanskih stikalih se je treba pač navaditi). Ne vem pa, kdo si je namislil da se mi dopade da so gumbi za meglenke tam nekje spodaj levo od volana…
je pa res, da jih bi iskal morda kakih 5× na leto. Ampak princip je važen in ta dva gumba bi imela lepo prostor nekje pri ročici menjalnika poleg obstoječih treh (zaklep vrat, izklop ASR/VDC, varnostne utripalke).
Prostora kolikor hočeš. Spet dizajn…
Nekakšen »clean look« varianta srednje konzole. Gumbi skorajda malo veliki za moj okus in dokaj narazen – ampak ni, da se mi ne bi dopadlo… pač tako OK.
Sam sem bolj za kakšno rahlo bolj razgibano varianto, kot pa tak raven panel. Tako resno deluje. Drugače se mi zdi vse bolj kot ne, da je kar direkt koncept prenesen in preoblikovan iz 156. Pač »ne spreminjaj kar je dobro« varianta. Namesto ure, ki se je selila pred voznika, je tu prikazovalnik pritiska turbine – zanimiva stvar za gledat med vožnjo (pospeševanjem)…
Pred tabo sta dva merilnika (hitrost, obrati), med njima prikazovalnik potovalnega računalnika (podobna zadeva kot pri 156, le da je bil tam postavljen na armaturko nad osrednjo konzolo.
Funkcij kar nekaj, a ker je srednji del prikazovalnika navidezno razdeljen na dva dela - zame uporaben števec dnevnih kilometrov ter prikaz trenutne porabe. Niti ne vem zakaj – verjetno ker se kar naprej nekaj spreminja. (to je del, kjer ob startu po defaultu kaže dan in datum – tudi na sliki je tako). Poraba je drugače med 7 in 8 litri na 100 prevoženih kilometrov. Ne vem niti v kakšnem obdobju se resetira, pa me tudi ne zanima preveč – tudi če laže za kakšen deci, me ne gane. Počasi bo imela prevoženih 10.000, porabo pa si je naračunala 7.1. Vem da imava z očetom totalno različna stila vožnje, tako da bi bila v povprečju moja cifra verjetno nižja od njegove. 7.1 se mi pa vseeno zdi dokaj optimistično glede na njegovo vožnjo. (verjetno pač malo laže, ker bi to bila bolj moja cifra). Moja je prejšnji rezervoar skurila na 10.2 (kar je tretjič čez 10, kar jo imam). To je verjetno zato, ker sem se z nakupom Spiderce v stilu vožnje zelo umiril.
Pa še malo na vrata – voznikova premorejo malo več gumbkov, kot ostala. Zakaj? –Imajo kontrolo nad vsemi okni v Alfi, poleg njih pa še stikala za nastavitev ogledal. Zopet selitev iz prostora ob dildotu (ročki menjalnika) pri 156, kjer so ti gumbi prej izgledali bolj kot joystick.
Kaj posebej novega ni. Stikala za upravljanje z vsemi okni ter eno, da frocom preprečiš igranje. Sklop za nastavljanje ogledal je sestavljen iz treh delov: osrednjega okroglega preklopnega (štiri funkcije – levo, desno, gor, dol), zgornjega s katerim izbiramo ogledalo (levo, desno), ter spodnjega gumba, s katerim »zapremo« - zložimo ogledala.
Nazaj v avto. Konzola med sedeži…
V vseh drugih pogledih je zopet 159 boljša (tako tudi mora biti pri razvoju). Pa lepo od dildona nazaj… Torej: gledano od ročice menjalnika, se pod »roleto« najprej skriva manjši predalček – lahko bi verjetno služil kot držalo za kakšen »Energy drink«, ker dvomim da vanj sede prava standardna pločevinka.
Tu je še pokrovček, pod katerim se skriva pepelnik (samo naj ga poskusi kdo uporabit za pepel, pa mu glavo odgriznem!!!), na zadnji strani pa osvetljen vžigalnik.
Da bi ga lahko normalno uporabljali, ga je treba nagniti naprej.
Naslon za roke - skoraj bi lahko rekel, da mi je bil z vidika moje roke star boljši – ta pa nikakor ni slab. Razdeljen je v dva dela – zgornjega in spodnjega. Zgornji služi za shranjevanje kakšnih listkov z AC, pisal, bonbonov, drobiža, daljinca garažnih vrat…in se v primerjavi s spodnjim, večjim, odpira zelo lepo.
Ta – spodnji, je pa verjetno za preizkušanje vašega zdravja. Če vam namreč primanjkuje vitaminov, imate baje krhke nohte. Ta predal je očitno narejen tako zato, da vam to pove. Za ženske je bolje, da ga sploh ne uporabljajo, pa če so še tako zdrave, ker bodo zaradi polomljenih nohtov tako *izdile, da je bolje da jim sploh ne poveste da se tista reč da sploh kako odpirat. Je fiksno in pika. Če slučajno v navodilih prebere da je tam predal, povejte da vajin model tega nima. Bi imel, če bi bil 2.4 JTDm, al pa bencinar. Zdaj si je sama kriva če ni pustla da bi zastavla bajto za 3,2 varianto (ker tista pa res ima tam predal). Itak pa ženske praviloma ne berejo navodil od avta.
No – samo za tipe – tako izgleda to čudo…
Pa še pijačo bi hladil... Če rabi predal za očala, se nahaja zgoraj ob gumbih za prižiganje bralnih lučk in gumba za odpiranje prtljažnika.
Pred nekaj časa je bilo na to temo kar nekaj pametovanja – da se ti lahko zgodi, da bi prtljažnik po pomoti odprl med vožnjo.
No-go. Zadeva deluje le ob hitrostih 10 in manj km/h. No, to me je pri starejših Alfah zelo motilo. Npr Spiderca ima tako, pa prej 164 tudi. Pripelješ nekoga pred hišo, potem moraš pa ugasnit avto, samo zato da lahko odpreš prtljažnik. Bedarija, ki so jo pri tem modelu končno odpravili. Podobne govorice so se širile glede gumba »Start/Stop«. Alfe 159 na AC pri 130 na uro pač ne moreš ugasnit kar tako z zmotnim pritiskom gumba. Poskusil pri manjši hitrosti… okoli 10 na uro, več se mi pa zdi totalna bedarija. Teorija definitivno ovržena, saj sem moral gumb držati pritisnjen dlje kot ob zagonu motorja, da je ugasnil. Pomota nemogoča (razen če si delno do pretežno retardiran).
Še kaj posebnega? Nič… morda nastavljanje sedeža. Osebno uporabljam nastavitve naprej/nazaj, ter naklon… pa včasih višino, ker se ata zmoti in se »napumpa« pod streho, namesto da bi spremenil naklon.
Prostor ob pedalih je tudi rahlo zrasel (vsaj občutek daje tak), predpražniki pa so katastrofalni. Lepi in mehki, kot da bom vozil bos ali največ v sobnih copatih. Nekako niso kos čevljem. Morda se bodo čez čas unesli in se ne bodo več tako zelo muckali. Kombinacija s svetlejšo notranjostjo vsekakor ne gre najbolj skupaj. Zakaj?
-Zato.
Sovoznik »počiva« (ker v Alfi se ne počiva, ker je vsak meter doživetje) na prav tako udobnem sedežu.
Zopet pogrešam kakšen Alfa-logotip. Drugače pa super in brez pripomb. Se mi zdi, da je Alfa vedno znala dati dobre sedeže na pravo mesto. Za razliko od voznikovega, sovoznikov sedež nima nastavljivega ledvenega dela. Ima pa zato potnik/ca v senčniku eno veliko ogledalo.
Seveda se ob odprtju pokrovčka prižge tudi priročna lučka.
Pozitivno sem presenečen tudi nad velikodušnejšim predalom »za rokavice«. Kdo si je le to namislil, da se temu tako reče? Pa že kakšni Američani al pa Angležki verjetno. Pol me niti ne preseneča.
No, mi (ata) ta predal izkoristimo do kraja. Dokaj večji kot pri 156. Pohvalno, ker pri tisti je že mapa avta zapolnila skoraj cel prostor. Tu ga je pa še na pretek… za očala (ki jih nikoli ne uporablja), za robčke (ki jih ima itak v vsakem žepu, tako da teh tudi ne uporablja), za prostoročno telefoniranje (ki ga je uporabljal samo enkrat), pa kot vidim za USB kabel mojega telefona, ki sem ga tako dolgo iskal (sploh ne vem zakaj bi ga imel on v predalu – verjetno so zraven še tut moje slušalke), za CD-je (na katere je 100% že pozabil), pa ključe od vikenda (kjer je bil nazadnje tisti vikend pred prvim novembrom), pa karti Evrope in Slovenije (čeprav se vedno jezi da sta full slabši od tistih drugih dveh za kateri ne ve kje sta)… Kje? –v zadnjem žepu sovoznikovega sedeža (tako kot sta bila v 156 od nakupa do prodaje). Če imaš torej red v predalu, je lahko zelo uporaben. Hja – glede odlagalnih površin spet – zopet v vratih še, ter en majhen predalček levo pod stikali, ki sem jih že omenjal (meglenke, parkirne luči, reset števca dnevnih kilometrov).
No – tukaj:
Nalašč sem dal drugo sliko, ki pa prikazuje malo drugo plat 159 – Italijansko (kvaliteta izdelave). Moti, moti, moti… (mene). O tem malo kasneje.
Kaj je še pomembno pri Alfi? –Motor.
Tu lahko pa kaj več poveste tehniki. 150 konjev 1.9 JTDm. Plastika in guma, kamor ti oko seže.
Nevzdržno (zame) – moderno za druge. Tu je šla Alfa s tokom. Zopet se je pustila zavesti. Napaka (zopet moje mnenje). Motor je zelo dober, da ne bo pomote – le izgled je napačen. Alu blok? –Ja pokažite ga, zaboga! Dajte ga malo polepšat z napisom Alfa Romeo, pa potem okoli njega bulajte plastiko… Ne pa čez njega! Na svoje dosežke moraš bit ponosen – in oblačenje motorjev v plastiko Alfi nikakor ne pristoji. Ker imam doma 75 in Spiderco (tisto ki ima še alu pokrov), potem si lahko predstavljate moje nezadovoljstvo. Se puščam presenetit z novo linijo čisto svojih motorjev. Upanje umre zadnje, pravijo. Pa da ne bo sama brezglava kritika – vem da je to dizel varianta in nikakor nima potenciala biti lepa kakor bencinarka. Zagovarjam da so bile Alfe narejene da bi žrle bencin, a glede na moj način vožnje ter obilico navora že v nižjih obratih (v primerjavi z bencincem), se tudi rad zapeljem na cviček. Zanima še koga kakšen pogled na motor? (povejte kateri del, pa ga poslikam).
Dolivanje tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla je lažje kot pri 156, saj je odprtina večja in lažje dostopna. To je pa pravzaprav tudi edina posodica, ki naj bi vas zanimala pri tem avtu. Upam, da bo temu res tako – tudi še dolgo mimo 3-4 let, ko bo Alfa menjala lastnika.
O moči in kilogramih smo že govorili in svoje mnenje sem tam že jasno definiral. 1.9 JTDm je za normalno vsakdanjo uporabo čisto OK. Zaradi obilice kilometrov, ki me v prihodnosti čakajo, pa bi brez pomisleka vzel 2.4 varianto (upam da v bližnji prihodnosti res). Glede ne ceno tovrstnega avta pa se bom najverjetneje moral prej odločiti za 166 – bomo še videli.
Ozi je v svoji temi pisal o problemih 156 z mehanizmom odpiranja pokrova motorja. Tu so se verjetno posebej potrudili da to tega ne bi več prihajalo. Mehanizem je namreč tako »lepo« skonstruiran, da se težko odpre tudi če tako želiš. Ne vem, a je tako samo pri tej naši Alfi, ker drugače je to neka čudna zadeva. Ne negiram seveda možnosti, da sem tudi sam na trenutke retardiran – ampak rabim, najmanj 5 poskusov, da mi uspe.
Od znotraj je vse še super, ko pa prideš pred avto in začneš vlačit ta cucelj, si pa v riti. Potegneš bolj močno, se začne ravnat (pokrov pa se še vedno nekam zatika), potisneš pokrov malo navzdol in spet potegneš cucelj (se pokrov nekam zatika), poskusiš vlečt rahlo (uganite kaj je s pokrovom,… jp), probaš vse možne načine in kar naenkrat, ko se ti zdi da moraš it stran, ker če ne boš po*izdil in še brcnil kam, se pokrov odpre. Itak da zaradi rahle razdraženosti spet ne veš kaj si naredil takega, da se je »kar odprlo«. Alfa pač – vsaka sekunda je doživetje…
159 je očitno narejena tako, da bi ji odpirali le vrata, saj so »kljuke« na vratih dokaj zajetne, medtem ko ne prtljažniku ni kaj otipljivega, pokrova motorja ti pa ne pusti odpirat.
Jp – na vratih prtljažnika zopet ni ničesar za kar bi lahko primil, da bi jih lažje odprl. Sam se poslužujem kar brisalca. V teh dnevih je zadnji del tako umazan da je itak vseeno za kaj primeš, ker boš v vsakem primeru usran do komolca.
Kljuka sopotnikovih vrat in stranski smerokaz (kakšna podobnost)?
Voznikova »ročka do nebes« (ta ima edina ključavnico):
…in ključ se skriva tukaj:
Kje?
–Zgornja zakovica je v resnici gumbek – če ga pritisneš, lahko izvlečeš ključ (poleg tega lahko tako tudi zamenjaš iztrošeno baterijo. Zanimivo kako je obarvan atov ključ garažnih vrat… Uganite, kolikokrat je v zadnjih petih letih odklepal vrata. Ammmm – nikoli? (no, mogoče 3×).
Gumb za odpiranje prtljažnika je dokaj velik in očetu se kar naprej dogaja, da ga po pomoti pritisne in potem stoji avto cel dan na parkingu z odprtim prtljažnikom. Meni se je to zgodilo samo enkrat ob vstavljanju »ključa« v režo za kontakt. Seveda je ravno takrat lilo kot iz škafa – fajn.
Mislim, da sem predstavil večino avta. Opomnite me, če kaj manjka. Zavedno sem se distanciral od podvozja – zame kot uporabnika je bistveno, da je avto stabilen na cesti ter da bodo razne gumice in stabilizatorji trajnejši kot pri 156. Ne bom torej filozofiral o delih, ki jih niti ne vidim in se nanje tudi ne spoznam preveč. Delujejo? -Dobro. Tema je jasno odprta, tako da se o tem lahko razpišete – prosim le, da ne v stilu »čula-rekla«, ampak dejstva.
Dodal bom še tudi občutke v vožnji, šume, obnašanje (morda celo kakšen filmček). Ampak zaenkrat mislim da je to že kar nekaj materiala.
PRIPOMBE?
Prej sem že omenjal izdelavo. Materiali so dobri in kvalitetni, montaža pa niti ne blesti tako. Alfa si za izboljšanje ugleda teh stvari ne bi smela več privoščiti. Po eni stvari pa tudi razumem. Najprej je treba dvignit ugled v zanesljivosti, ki zelo veliko stane. Izobraževanje zaposlenih pa tudi (da ne bi bili taki pocarji). Reže povsod po avtu – ampak dobro »prikrite«. Meni niso ušle, ker sem jih šel prav iskat. Pa ne samo reže – na splošno nepravilnosti naleganja linij. Tega sem se bal že ob najavi projekta 159, ki naj bi bila v vseh pogledih boljša od predhodnic. Res je boljša, a malo ji še manjka. Ali pa tudi ne. Alfe sem vzljubil takšne kot so. Če bi bile resnično popolne, bi bile dolgočasne. Če že moram, raje vidim kakšno špranjo, kot pa motor v kosih. Upam si celo trditi, da so te »napake po mojem videnju« za očeta, kot nekega normalnega uporabnika, nevidne.
Niti ne vem, kako to vpliva na moje dojemanje Alfe. Pravzaprav se celo bojim, da bi postala »sterilna« in nezmotljiva, kot to velja za kakšno drugo znamko. Potem bi v mojih očeh verjetno izgubila del tistega čara.
Zame je Alfa še vedno v vseh pogledih poezija. Kakšna? Refren pesmi Sonio (Il Volo), ki jo poje Zucchero.
Pa vseeno – par kozmetičnih napak…
Različni materiali gum okoli oken.
Sprednja vrata nalegajo na blatnik (blatnik širši za cel milimeter)
blatnik in pokrov motorja
Voznikova vrata na srednji stebriček, ter sama linija obloge stebra na vrata
Špranja na oblogi stebrička na sopotnikovi strani
Obloga stebrička pri šoferju na stropno oblogo
Naprej ne bom – mislim da je bilo to zaenkrat dovolj.
Glede Alfe pa čisto na splošno:
…imel sem jih že devet… in štetje se zagotovo nadaljuje…
.....kot vedno zelo lepo napisano 
.
no....en je kot vsi ostali spredaj, eden pa ma malo roba....pa ko sediš zadaj (za mene je kamot prostora) meni ni glih najbolj udobno na dolge poti 
)
